FIT sprehod na sv. Lovrenca – 5. razred

V četrtek, 22. 10. 2015, smo učenci 5. razredov v šolo povabili naše babice in dedke. Skupaj smo odšli na sv. Lovrenca. Vtise smo zbrali v spodnjih zapisih:

V četrtek, 22.10.2015 smo šli z dedki in babicami na sv. Lovrenca. Pot je bila zanimiva. Med potjo smo gledali konje in krave. Opažala sem, da imajo večinoma vsi dedki in babice zelo veliko kondicije. Pohod je bil odličen in komaj čakam, da ga ponovimo. Tudi moji babici je bil pohod zelo všeč. Želi si, da bi ga še kdaj ponovili. Bila je zelo navdušena. Tudi čokolada, ki jo je prinesla, je zelo teknila. (Iris Sedminek, 5.a)                           

 

Z atom in družbo smo šli na sv. Lovrenca. Imel sem občutek, kot da hodim z družino. Vsi so bili zelo prijazni. Malo me je skrbelo, da se ne bi kdo poškodoval. Na srečo se ni in vsi smo srečno prispeli na cilj. (Nejc Plahuta, 5.a)

 

Zelo mi je bilo všeč, ko smo hodili s starejšimi ljudmi. Škoda, da moja babi ni mogla priti. Ko smo prišli na vrh, sem pozvonila z zvoncem in si nekaj zaželela. Upam, da se bo uresničilo. Moje želje vam pa ne izdam…….(Karmen Zevnik 5.a)

 

Šli smo na sv. Lovrenca. Navzgor je bilo kar težko, navzdol pa veliko lažje. Zelo mi je bilo všeč, da je prišla tudi moja mama. Tudi Anže je spoznal mojo mamo. Vesel sem bil, ker se je mama imela to dopoldne zelo lepo. (Bor Ravnik, 5.a)

 

Danes smo šli z dedki in babicami do cerkvice sv. Lovrenca. Imeli smo se zelo super. Šli smo mimo konjev in krav.  (Hana Vovčak, 5. b)

 

Zelo mi je bilo všeč, ko smo se ustavili pred cerkvico in se usedli na klopce, od koder smo videli lep razgled. Videla sem hiše, cesto, polje. Vse mi je bilo odlično.  (Liza Zalokar, 5. b)

 

Na Lovrencu mi je bilo zelo lepo. Najprej smo se zbrali pred šolo in kmalu smo šli na pot. Ko smo prišli do vrha, smo se spočili in čakali Sonjo in Nikino babico. Ko sta prišli, smo se skupaj slikali. Pot nazaj se mi je zdela dolga le pet minut. Pred šolo smo se poslovili od dedkov in babic. (Maruša Jenkole, 5. b)    

 

Danes smo šli z dedki in babicami do cerkvice sv. Lovrenca. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pozvonili na zvonec želja in se vpisali v knjigo. Všeč pa mi je bilo tudi, ko smo se potem lahko igrali. (Katja Čater Oblak)

 

Tudi stari starši so nam poslali svoje vtise in jih prilagamo: pismo ga. Rakovec  in pismo ga. Koselj.