»Oooooo, vau …, sneeežiiii …« To so bile besede enega izmed mladih planincev na izletu v Krnico. Tokratno sobotno jutro je bilo vremensko vse prej kot obetavno. Ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Žirovnici, smo bili glede izvedbe izleta vsi precej skeptični, saj je močno pihalo in deževalo. Ampak naše dobre volje ni ustavilo niti tako vreme, zato smo se s kančkom upanja in vremenu navkljub podali z avtomobili proti Kranjski Gori. Bolj ko smo se približevali izhodišču, bolj je snežilo in obetala se nam je prava zimska pravljica. Že v avtomobilih je bilo čutiti prijetno vznemirjenje, saj smo vedeli, da bomo hodili po snegu in kaj je lahko še boljšega od tega?! Bolj ko smo se približevali cilju, več je bilo snega in užitek hoje po snegu se je iz trenutka v trenutek stopnjeval. Ves čas pa smo se spraševali, ali je bila tablica, da je Koča v Krnici odprta, zavajajoča, ali pa imamo res to srečo, da je koča odprta. Ko smo prišli do koče, se je iz dimnika kadilo in to je pomenilo, da je koča odprta! Juhu! Hitro smo šli na toplo, spili čaj in pojedli malico. Nazaj smo se vračali mimo Kekčevega doma. Žal ga ni bilo doma, zato se nismo ustavili, seveda pa smo se ves čas spraševali, kje je Bedanec (na veselje vseh ga nismo srečali). Pot nazaj je bila precej zanimiva, kajti vedno bližje smo bili dolini, več je bilo blatnih ovir na poti. No, tudi te smo eni bolj drugi manj uspešno premagali in že smo bili pri prvem ovinku vršiške ceste. Ločilo nas je samo še nekaj metrov do avtomobilov. Vsi smo si bili enotni, da je bil to eden boljših izletov! Komaj čakamo naslednjega.

Planinski krožek OŠ Žirovnica

Dostopnost